Skupnostno učenje

Skupnostno učenje v Sloveniji prehaja s posameznih slovenskih primerov v svojo sistematično uveljavitev. Primer študijskih krožkov spoznavajo tudi podiplomski študentje Oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete, ki jih zanima ta predmet (več na https://pedagogika-andragogika.ff.uni-lj.si/izbirni-predmet/skupnostno-izobrazevanje), poleg njih pa lahko o skupnostnem učenju govorimo tudi na primeru agrarnih skupnosti kot stoletja stari tradiciji skupnostnega delovanja (torej tudi učenja). O njih govorita primer Belokranjske zidanice v knjigi Znamenja trajnosti (2013, 2023) (več na  https://znamenjatrajnosti.si/trajnost/primeri/druzbene-skupnosti/belokranjska-soseska-zidanica ) ter regionalna analiza v knjigi Krhka ravnotežja (2023), ki je še na voljo v tiskani obliki. Nadgrajuje ju mednarodna primerjava za Alpe (več na https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1748-9326/add1f4 ). Skupnostno učenje, izobraževanje, motivacijo zanju, participacijo itd. torej vse bolj spoznavamo v širšem kontekstu, kar nam omogoča razumevanje struktur in procesov, katerih del, morda celo bistven del (!), sta tudi učenje in izobraževanje.